Ozadje

Odkriti zaklad narave in kulture

Spodnji tokovi rek Drave in Mure in z njimi povezani deli Donave, ki se vijejo skozi Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko, Srbijo in Slovenijo, predstavljajo eno od najbolj ekološko pomembnih evropskih rečnih območij, tako imenovano “Evropsko Amazonko”.

Reke tvorijo 700 kilometrov dolg “zeleni pas”, ki povezuje več kot 1.000.000 hektarjev izredno dragocenih naravnih in kulturnih krajin iz vseh petih držav, in bodo zato postale simbol enotnosti teh državz razglasitvijo prvega pet-stranega čezmejnega UNESCO Biosfernega rezervata “Mura, Drava, Donava˝ (TBR MDD).

Kljub številnim posegom v preteklosti, ta osupljiva rečna pokrajina gosti neverjetno biološko raznovrstnost in je žarišče redkih naravnih habitatov kot so veliki poplavni goz-dovi, rečni otoki, gramozni in peščeni bregovi, stranski rokavi in mrtvice. Ti habitati nudijo dom največjemu številu gnezdečih parov belorepega orla v kontinentalni Evropi ter celi vrsti drugih ogroženih vrst, kot so male čigre, črne štorklje, bobri, vidre in skoraj izumrli jeseter. Vsako leto več kot 250.000 vodnih ptic selivk uporablja to področje za počitek in prehranjevanje.

Celovita mreža več kot 13 zavarovanih območij vzdolž rek izpostavlja njihove izjemne ekološke vrednosti, vključno s svetovno znanim Krajinskim parkom “Kopački Rit” na sotočju Donave in Drave, Regijskim parkom “Drava-Mura” na Hrvaškem, Posebnim naravnim rezervatom “Gornje Podunavlje” v Srbiji, in Narodnim parkom “Donava-Drava” na Madžarskem, kot tudi območja Nature 2000 v Sloveniji in Avstriji.

Reke in poplavna območja so poleg visoke stopnje biološke raznolikosti ključnega pomena za lokalne skupnosti, ki tam živijo. Preživetje lokalnih ribičev je odvisno od ribjih populacij. Obsežne poplavne površine znižujejo poplavno tveganje ter zagotavljajo ugodne pogoje za podzemne vode in njihovo samo-prečiščevanje. To je bistvenega pomena za zagotavljanje pitne vode, zdravje gozdov in uspešno kmetijstvo. Reke ljudem ponujajo tudi prostor za rekreacijo, predvsem za hojo, plavanje, ribolov ali vožnjo s kanujem.

Bogata kulturna dediščinaje dokaz živahne zgodovine območja na katerem so se srečevali številni narodi in kulture iz vzhoda in zahoda. Prisotnost Otomanskega in Habsburškega imperija je še danes vidna v arhitekturi številnih starih mest v regiji. V številnih vaseh hrvaške Baranje ali srbske Vojvodine je poleg Hrvatov, Madžarov ali Srbov še vedno mogoče najti tudi potomce avstrijskih, nemških in čeških prebivalcev.

Ogrožanje “Evropske Amazonke”

Značilne naravne vrednote Mure, Drave in Donave so ogrožene. Nasprotujoče si upravljavske prakse, kot so trenutni in načrtovani projekti kanaliziranja naravnih vodotokov, izkopavanje gramoza in peska iz strug ter gradnja novih jezov za hidroelektrarne, ogrožajo ekološko neoporečnost,  biotsko pestrost in naravne vire tega območja.

V nasprotju z okoljsko zakonodajo EU in mednarodnimi standardi, upravljanje z rekami na Hrvaškem, Madžarskem in v Srbiji še vedno temelji na zastarelih konceptih. Zamisel o preoblikovanju naravnih rek v enolične kanale brez gramoza in peska je napačna in zastarela praksa.

Takšne prakse (navidezno za namene navigacije in varovanja pred poplavami) resno ogrožajo ekološke vrednote in naravne področij ob Muri, Dravi in Donavi. Kanaliziranje in pridobivanje gramoza iz korita rek ima uničujoče okoljske vplive: vodi v poglabljanje strug, izsušitev mokrišč in poplavnih gozdov, uniči naravne rečne habitate in povzroča dokončno izginotje ogroženih živalskih vrst. To se kaže v upadu števila parov breguljk ob Dravi, ki se je z 12.000 parov v letu 2005 zmanjšalo na le 3.000 v letu 2010.

Poleg izgube biotske raznovrstnosti, neodgovorno upravljanje rek povzroča precejšnjo gospodarsko škodo: znižanje ravni vode ima negativen vpliv na pitno vodo, gozdove, kmetijstvo in število rib.

Kanaliziranje rek povečuje tudi poplavno tveganje v naseljih, ki se nahajajo v spodnjem toku rek.

Zaradi novih obsežnih projektov kanaliziranja rek so trenutno najbolj ogroženi naravni odseki rek Donave in Drave na obmejnem območju med Hrvaško, Madžarsko in Srbijo, s čimer vplivajo na središčno cono Biosfernega rezervata, ki jo predstavlja Krajinski park “Kopački Rit”. Načrtovani jezovi hidroelektrarn grozijo reki Muri v Sloveniji in Dravi na Hrvaškem.